Vse se je začelo s tem, da je bil Johannes Gutmann Waldviertler in je želel to tudi ostati. Običajna pot v 80. letih - stran od dežele proti mestu - sploh ni bila njegov stil. Ravno nasprotno, Hannes je želel delati in živeti v Waldviertlu.
Črno-bela fotografija kmeta Zdenka. Nad njim je rek: proti brezposelnosti je zraslo 1000 zelišč. | © SONNENTOR
Iz Waldviertla, za Waldviertel
Vendar prevzem kmetije Gutmann zanj ni prišel v poštev. Želel je ubrati nove poti, ki ne bodo koristile le njemu, ampak tudi regiji. Predvsem kmetje, ki so se borili za ekonomsko preživetje. Mnogi so svoje kmetije spremenili v monokulturo, ker so takrat tako delali. Gutmann je menil, da mora obstajati druga pot. Še posebej mu je bilo žal lepih zelišč, ki so rasla na njivah, ki so jih potrgali in zavrgli.
Ekološko od začetka.
Johannes je bil strasten zagovornik organskega, še preden je sploh obstajala beseda "organsko". V 80. letih se ljudje na splošno niso kaj dosti ukvarjali s hrano – od kod prihaja, kaj je v njej ali kako je pridelana – »ja, eh«. Vendar je imel Gutmann občutek, da je organsko najboljši način za zdravje, okolje in našo prihodnost. In tako je imel briljantno idejo.
Ideja, ki ni bila sprejeta z odprtimi rokami in navdušenjem. Skupaj prodajati regionalne ekološke izdelke pod eno streho nasmejanega sonca - starega simbola Waldviertla? Njegovi "nori ideji" so se leta 1988 posmehovali. Tako se je 23-letnik kot samostojni podjetnik s svojimi zelišči selil s kmečke tržnice na kmečko tržnico in kmalu postal »pisan pes«. Poleg prvovrstnih ekoloških izdelkov so mu do preboja pomagale njegove zaščitne znamke - desetletja stare usnjene hlače in okrogla rdeča očala.
"Kmalu so me vsi v regiji poznali kot
čudaka z usnjenimi hlačami in od ust do ust
je moje malo podjetje postalo znano
in vse bolj zanimivo."
